Odrasli se ponavadi premalo zavedamo, kako koristne in pomembne so pravljice za otroke. Imajo veliko vlogo v otrokovem razvoju in so pomemben element odraščanja. Skozi fantazijski svet učijo otroke življenjskih resnic ter moralnih vrednot in jim pomagajo posredno osvetliti ter razreševati temeljne človeške stiske.
Otroka pripravljajo na življenje, ki ga sestavljajo tudi nepredvidljivi in težki trenutki, s katerimi se je treba soočiti. Otroci se skozi pravljične prigode učijo o čustvih, dobrem in zlem, gradijo odnos do sveta in okolice in tako razvijajo svoj čustveni ter socialni čut. Pomagajo jim tudi pri soočenju z določenimi strahovi, ki jih vsakodnevno občutijo v življenju.

Preko pravljic si lahko osmislijo prevečkrat krivičen svet, ki mu vladajo odrasli oziroma „velikani“. Poleg vzgojne naloge pa pravljice vzpodbujajo tudi otroško domišljijo in ustvarjalni potencial. Imajo terapevtski, skorajda zdravilni učinek.

Čeprav znajo biti nekatere pravljice – zlasti tradicionalne – precej krvave in nasilne, kar je razlog, da jih mnogi starši odklanjajo, pa vendarle zmeraj triumfira pravica in dobrota. Zlobni junaki so na koncu vselej poraženi, dobri junaki, s katerimi se otroci identificirajo, pa premagajo vse ovire in srečno živijo do konca svojih dni.