Osnovne načine plačevanja opravljenega dela določa delovno pravo v Zakonu o delovnih razmerjih. Kljub temu pa je v konkretnih primerih vedno smotrno pri teh vprašanjih upoštevati tudi posamične kolektivne pogodbe. Zakon namreč določa le osnovne okvire, kolektivne pogodbe pa vsebujejo natančnejše informacije o pravicah in dolžnostih delodajalca in delavca.

Plačilo za delo mora ustrezati zakonsko določeni minimalni plači in je sestavljeno iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Kriteriji za delovno uspešnost so določeni s kolektivno pogodbo, delovno pravo pa opredeljuje le, da so vezani na gospodarnost, obseg in kvaliteto opravljenega dela. Dodatke k plači delovno pravo bolj natančno opredeljuje. Tej so vezani na posebne pogoje dela, na primer na razporeditev delovnega časa. Delavcu zato pripadajo dodatki za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo ter delo na praznike in po zakonu določne dela proste dneve. Delavcu pripada tudi dodatek na delovno dobo, možni pa so tudi dodatki zaradi posebne obremenitve pri delu, neugodnih vplivov delovnega okolja ali nevarnosti pri delu.

Delovno pravo tudi določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom ter za prevoz na delovno mesto. Delavec, ki ima pravico do letnega dopusta, pa ima tudi pravico do regresa, ki mora biti izplačan do 1. julija tekočega leta in sicer najmanj v višini minimalne plače.