Naša kulturna dediščina je enkratna, neponovljiva in edinstvena. Vsak prebivalec naše države bi se moral tega zavedati. Kulturna dediščina je bit našega obstoja. Obstoja vsakega posameznega naroda. Kulturnovarstveno soglasje je pogoj, s katerim država ščiti pravico uživati v kulturni dediščini tako sedanjim, kot prihodnim rodovom. Območja, stavbe in ostale kulturne dobrine morajo biti zaščitene. Varovanje je urejeno z različnimi predpisi, tako zakoni kot podzakonskimi akti. Ti predpisujejo kulturnovarstveno soglasje. Tako lahko zasledujemo cilj, da bomo vestno ohranili našo kulturno dediščino.

Kulturnovarstveno soglasje zajema celostni vpogled

Ob oblikovanju našega prostora, načrtovanju prostorske gradnje in prenove je potrebno vsako delo oceniti z različnih vidikov. Eden izmed vidikov je tudi ohranjanje kulturne dediščine. Moderna zasnova in prenova velikokrat trči v interese ohranjanja dediščine. Zato je vedno potrebno proučiti različne vidike. Težav ni toliko, ko urejamo ali prenavljamo različne kulturne spomenike ali objekte ter območja, ki so že v naprej prepoznana kot kulturna znamenitost. Ti objekti in območja so večinoma že vključeni v register nepremičnin kulturne dediščine. Tako so investitorji, ki se lotijo prenove že takoj obveščeni, da potrebujejo za vse posege kulturnovarstveno soglasje. Večjo problematiko predstavljajo posamične gradnje in posegi v prostor, kjer mnogi sploh ne prepoznajo, da posegajo v kulturno dediščino. Dobro se je pred vsako tako gradnjo ali prenovo najprej prepričati ali s svojimi posegi na delamo škode. V kolikor prepoznamo, da bodo ti posegi vplivali na kulturno dediščino, pa je nujno pridobiti kulturnovarstveno soglasje.

Pridobite soglasje pred izvedbo del

Ko se posamezen investitor odloči, da bo posegal v prostor ali objekt, ki je del kulturne dediščine je kulturnovarstveno soglasje potrebno pred izvedbo del. Pri vlogi moramo pred tem poskrbeti, da pridobimo in predložimo vso potrebno dokumentacijo. Lokacijska informacija, točna lokacija posega, kopija katastrskega načrta, idejni projekt, opis del ali tehnično poročilo, vodilna mapa arhitektura so nujno potrebni, da se o tem lahko odloča. Na podlagi vloge se nato izdela kulturnovarstvene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni. Te mora v nadaljevanju investitor spoštovati, ter celoten projekt izdelati skupaj s smernicami. Ko je projektna dokumentacija v celoti končana, pa lahko pridobimo kulturnovarstveno soglasje. Tako bomo našo dediščino ohranili in prihodni rodovi nam bodo hvaležni.