Optimizacija

Radi kuhate, ustvarjate nove in zanimive jedi? Pripravite se na enostavno kuhanje s pomočjo naših receptov. Na spletni strani Recepti-kulinarika so kuharski recepti razvrščeni v naslednje kategorije: juhe, obare, kruh, testo, meso, pizze, priloge, ribe in ostale morske jedi, rižote, sladice, solate, testenine, zelenjavne jedi. V večini primerov gre za jedi, ki jih lahko pripravite hitro in enostavno. Ja, tudi rižoto s šparglji in s konjakom flambiranimi kozicam se da pripraviti v pol ure. Na svoj račun bodo prišli tako mesojedci kot vegetarijanci. Kuhanje na easy in za vsakogar. Preizkusite naše kuharske recepte in jih komentirajte. Sporočite kako vam je jed uspela, kako mislite, da bi se dala izboljšati. Vsakega komentarja bomo veseli.

Zavedati se moramo, da kreatin le prehranjevalni dodatek za športnike. Za športnike je kreatin zelo pomemben.
Nedavno se je kot alternativa se je pojavil nov teoretični model uživanja s predhodnim polnjenjem, s katerim naj bi se teoretično lahko doseglo višje količine kreatina v mišicah. Ta model predvideva, da bi kreatin jemali za začetno oseminštiridestno urno polnjenje, v katerem bi bila dnevna doza za polnjenje razdeljena na deset enakih delov, vzdrževalno dozo pa na bi se jemalo v treh dnevnih odmerkih.

Preberite tudi: Razlike med kreatini

Kreatin bi zaradi počasnejšega in bolj konstantnega dotoka kreatina v kri, naj bi teoretično kasneje prišlo do inhibicije transporterjev kreatina v celičnih stenah, ki so odgovorni za prenos kreatina iz krvi v celice. Kreatin je zahteven prehrambeni dodatek, zato je to še vedno le teoretični model.

Športna prehrana je postala v današnjem tempu življenja nepogrešljiva tudi za rekreativne športnike. Če pogledamo iz vidika uporabnika, je enostavna za nadomeščanje nujno potrebnih snovi v telesu in je polnovredna z vidika hranil. Športna prehrana vsebuje prilagojene hranilne koncentrate, ki jih človeško telo z lahkoto porabi za obnovo mišičnih celic, za nadomestitev porabljene energije med športno aktivnostjo in za optimalno nadomestitev porabljenih.

Preberite tudi: Prilagoditev športne prehrane

In ne samo to športna prehrana se uporablja tudi kot dodatek k normalni prehrani za izboljšanje kvalitetnih hranil in vnesenih vitaminov. Tega se moramo, če imamo slučajno kakršnekoli pomisleke glede hrane.

Diete s kompleksnimi ogljikovimi hidrati so pokazale zmanjšanje možnosti nastanka mnogih vrst raka, pomagajo nižati holesterol in morda v nekaterih primerih celo preprečujejo napade sladkorne bolezni pri starejših ljudeh. Vlakna delujejo kot metla, ki počisti prebavni trakt. Na dan bi morali zaužiti od petindvajset do trideset gramov vlaken. Ogljikovi hidrati so koristni, zaton zaužitih vlaken ne smemo povečovati čez noč, saj lahko preveč vlaken in premalo vode, ki bi jih odplaknila, povzroči zaprtje.

Preberi tudi: Ogljikovi hidrati – energija za telo
Hranila, ki so lahko prebavljiva kot so enostavni ogljikovi hidrati brez vlaken, predelani žitni izdelki, lahko hitro spustijo v kri veliko dietičnega sladkorja, kar lahko povzroči hiter dvig insulina. Insulin je hormon, ki ga telo potrebuje za prenos sladkorjev do celic, kjer se ta poravi. Hitra povečanja pa lahko čez nekaj časa povzročijo napade diabetesa.

Poleg osmih esencialnih aminokislin najdemo še dve, ki sta pol esencialni aminokislini. To sta arginin in histidin, ki jih je organizem odraslega človeka sposoben sam sintetizirati. Dojenčki, majhni otroci in bolniki pa ne te aminokisline niso sposobni sami sintezirati. Da organizem pravilno uporabi aminokisline, mora biti hkrati navzočih vseh osem esencialnih aminokislin, kajti izgradnja manjkajoče ni mogoča.

Preberite tudi: Proteinogene aminokisline ali prolini

Za tvorbo prenašalvev živčnih dražljajev sta pomembni dve aminokislini: tirozin in triptofan. Glede na to ali živila vsebujejo vse esencialne aminokisline ali ne, jih delimo na popolna in nepopolna beljakovinska živila, ki vsebujejo aminokisline.

Beljakovine, ki imajo tudi sopomenko, ki se imenuje proteini. Beljakovine so velike molekule, ki so sestavljene iz aminokislin.
Osnovna struktura beljakovine je veriga aminokislin, ki vsebujejo ogljik, vodik, kisik in dušik.

Preberite tudi: Rastlinske beljakovine

Prisotnost dušika je tista, ki loči beljakovine od ogljikovih hidratov in maščob. Imamo dve skupini beljakovin: esencialne, ki so nujne in neesencialne beljakovine, oziroma aminokislinami. Človek potrebuje približno dvajset različnih aminokislin za izgradnjo lastnih beljakovin. Osem od teh aminokislin je esencialnih, kar pomeni, da jih telo ne more sintetizirati samo, ampak jih moramo zaužiti s hrano.

Beljakovine si lahko predstavljamo kot vlak, ki je sestavljen iz večih vagonov povezanih skupaj. Vsak od teh vagonov pa predstavlja eno aminokislino.

Besedo vitamin nam je skoval poljski biokemik Kazimierz Funk leta 1912. Sestavljena je iz besed vita, ki pomeni po latinsko življenje in -amin, ker je v tedanjem času je veljalo, da vsebujejo vsi vitamini aminsko skupino. Čeprav so pozneje drugi raziskovalci ugotovili, da temu ni tako, se je ime kljub vsemu obdržalo.

Preberite tudi: Topnost vitaminov

Vitamini ne vključuje drugih pomembnih hranil, kot so minerali, maščobne kisline in aminokisline. Človek v povprečno potrebuje dvajset vitaminov. Človek lahko zgradi sam dvanajst provitaminov, ostale vitamine pa mora sprejeti z zaužito hrano.
V zdravem človeku je znanih trinajst vitaminov,ki so  razdeljeni v dve skupini. V prvi skupini so štirje v maščobah topni vitamini. Te vitamini so A, D, E in K ter devet vodotopnih vitaminov.

Proteini so izredno pomembni, zato je pripročljivo, da vsak dan zaužijemo določeno količino proteinov.  Količina zaužitih proteinov je odvisna od velikosti, let in teže človeškega telesa.

Preberite tudi: Zakaj so potrebni proteini?

Proteini so, kokar smo že omenili, izredno pomembni in v primeru pomanjkanja proteinov se lahko pojavijo različne zdravstvene težave, in sicer:
•    upočasnjena rast,
•    obraba in krčenje mišičnega tkiva,
•    pojav edemov oziroma zabuhlosti.

Enako kot pomanjaknje je nevarno tudi pretiravanje.
V katerih živilih so proteini?
Proteini so:
•    v jajcih,
•    v  mlečni izdelkah
•    v oreščkih,
•    stročnicah in leči
•    sojinih izdelkih,
•    žitaricah in
•    v mesu in ribah